Ali lahko arterije razkrijejo tveganje, preden postane vidno?
Profesorica Rosa Maria Bruno o žilnem staranju, preventivi in zgodnjem prepoznavanju ljudi, ki potrebujejo več pozornosti.
Pri srčno-žilni preventivi je starost eden najvplivnejših dejavnikov pri oceni tveganja. Hkrati je tudi eden od razlogov, zakaj je zgodnje spremembe težko prepoznati.
Mlajša oseba ima lahko nizko izračunano kratkoročno srčno-žilno tveganje, njene arterije pa lahko že odražajo kumulativne učinke visokega krvnega tlaka, presnovnih dejavnikov, življenjskega sloga ali drugih izpostavljenosti. Dve osebi enake starosti s podobnimi rutinskimi meritvami zato nimata nujno enakega žilnega zdravja.
To vprašanje je pomembno po vsej Evropi. Srčno-žilne bolezni ostajajo vodilni vzrok smrti in invalidnosti v Evropski regiji SZO. Leta 2019 so povzročile približno 4,2 milijona smrti oziroma 42,5 % vseh smrti v regiji.¹
Preventiva zato ne pomeni le odzivanja na že razvito bolezen. Pomeni tudi prepoznavanje ljudi, pri katerih tveganje zahteva pozornost, še preden se pojavijo simptomi ali akutni dogodki.
To je bilo v ospredju predavanja profesorice Rose Marie Bruno na MESI Conference 2026. Profesorica na Université Paris Cité in vodja enote za klinično farmakologijo v Hôpital Européen Georges Pompidou v Parizu se ukvarja z žilnim staranjem in s tem, kako lahko neinvazivna ocena pomaga prepoznati ljudi, pri katerih tveganje ni vedno v celoti vidno iz konvencionalnih meritev.
Pogovor s prof. Rosa Maria Bruno
Kronološka starost ne pove vse zgodbe
Arterije se ne starajo enako hitro pri vseh ljudeh. Hipertenzija, sladkorna bolezen, kronična ledvična bolezen, kajenje in drugi dolgoročni srčno-žilni dejavniki tveganja lahko pospešijo spremembe v arterijski steni.² Njihov vpliv pa se lahko med posamezniki precej razlikuje.
To je načelo žilnega staranja. Datum rojstva daje pomemben kontekst, vendar ne pokaže vedno, kako se je žilni sistem odzval na tveganja, ki jih je posameznik nosil skozi čas.
Profesorica Bruno oceno arterijske togosti opisuje kot enega od načinov za ocenjevanje žilnega staranja. Ponuja lahko vpogled v mehansko stanje arterij in pokaže, kdaj je žilno zdravje videti starejše ali mlajše, kot bi nakazovala zgolj kronološka starost.
»Mladih ne želimo obravnavati kot bolnih. Želimo prepoznati ljudi, ki so ogroženi.«
Cilj ni širiti meritev zaradi meritev samih. Cilj je prepoznati ljudi, pri katerih tveganje morda ni v celoti vidno z običajnimi podatki, da lahko ob pravem času razmislimo o preventivi, spremljanju ali dodatni oceni.
Kaj lahko doda merjenje arterijske togosti
Arterijska togost opisuje mehanske lastnosti arterij. Zdrave arterije se z vsakim srčnim utripom razširijo in skrčijo ter tako blažijo pulzno silo, ki jo ustvarja srce. Ko postanejo bolj toge, se ta blažilna funkcija zmanjša.
Hitrost pulznega vala oziroma PWV je ena najbolj uveljavljenih neinvazivnih metod merjenja arterijske togosti. Pulzni val potuje hitreje skozi togo arterijo kot skozi bolj elastično arterijo.
Karotidno-femoralni PWV oziroma cfPWV velja za referenčni standard neinvazivne ocene aortne togosti.³ Brahialno-gleženjski PWV oziroma baPWV pa je v smernicah ESH iz leta 2023 prav tako prepoznan kot mera arterijske togosti in označevalec s hipertenzijo povezane okvare organov.⁶
Merjenje arterijske togosti ne nadomešča običajne ocene srčno-žilnega tveganja. Krvni tlak, holesterol, sladkorna bolezen, kajenje, družinska anamneza in klinična presoja ostajajo bistveni. Lahko pa doda klinični kontekst, kadar ti dejavniki ne pojasnijo celotnega individualnega tveganja.
Kaj kažejo dokazi
Klinično vrednost ocenjevanja arterijske togosti podpirajo prospektivne raziskave.
Čeprav je aortni PWV mogoče meriti invazivno med srčno kateterizacijo, to ni praktično za rutinsko preventivo. Raziskave, ki so primerjale invazivni aortni PWV z neinvazivnim cfPWV, so pokazale tesno povezavo med meritvama in podprle cfPWV kot klinično smiselni neinvazivni pristop za ocenjevanje aortne togosti.⁷
Ena največjih analiz je združila individualne podatke 17.635 udeležencev. Med spremljanjem je 1.785 udeležencev doživelo srčno-žilni dogodek. Višji aortni PWV je bil povezan z večjim tveganjem za koronarno bolezen, možgansko kap in srčno-žilne dogodke na splošno.⁴
Ob povečanju logaritmično transformiranega aortnega PWV za en standardni odklon je bilo glede na starost in spol prilagojeno tveganje 35 % večje za koronarno bolezen, 54 % večje za možgansko kap in 45 % večje za srčno-žilne dogodke na splošno.⁴
Analiza je pokazala tudi, da aortni PWV doda prognostične informacije poleg običajnih srčno-žilnih dejavnikov tveganja. Njegova vrednost pri izboljšanju razvrstitve tveganja je bila posebej pomembna pri nekaterih ljudeh z vmesnim tveganjem, relativna povezanost s srčno-žilnimi dogodki pa je bila močnejša pri mlajših posameznikih.⁴
To ne pomeni, da bi PWV merili neselektivno. Kaže pa, zakaj lahko žilno zdravje ponudi koristno dodatno perspektivo, kadar konvencionalni podatki pustijo pomembno klinično vprašanje neodgovorjeno.
Preventiva je večdimenzionalen izziv
Krvni tlak, holesterol, glukoza v krvi, življenjski slog, družinska anamneza, srčni izvidi in žilno zdravje lahko prispevajo pomembne klinične informacije.
»Srčno-žilna preventiva je po definiciji večdimenzionalen problem.«
Preventiva zato ne more temeljiti na eni sami številki ali enem trenutku. Izziv za zdravstvene strokovnjake je, da ustrezne informacije razlagajo v kontekstu in razumejo, kaj pomenijo za posameznega bolnika.
Smernice Evropskega kardiološkega združenja (ESC) iz leta 2024 PWV prepoznavajo kot dejavnik, ki lahko spremeni oceno srčno-žilnega tveganja. Pri izbranih ljudeh z zvišanim krvnim tlakom se lahko upošteva, kadar odločitev o zdravljenju z zdravili za zniževanje krvnega tlaka po običajni oceni tveganja ostaja negotova.⁵
Smernice Evropskega združenja za hipertenzijo (ESH) iz leta 2023 cfPWV in baPWV opredeljujejo kot meri togosti velikih arterij, ki lahko podpreta oceno srčno-žilnega tveganja. Obe sta vključeni tudi med mere s hipertenzijo povezane okvare organov.⁶
Skupaj ta priporočila podpirajo ciljno klinično vlogo merjenja PWV: ne kot univerzalno presejalno meritev, temveč kot dodatno informacijo, kadar lahko rezultat vpliva na razvrstitev tveganja, spremljanje ali obravnavo.
Od posameznih meritev do bolj povezane slike
Ko preventiva postaja bolj proaktivna, mora diagnostika storiti več kot le potrditi ali izključiti bolezen. Pomagati mora prepoznati vzorce, razumeti individualno tveganje in določiti najustreznejši naslednji korak.
To zahteva, da so ustrezne diagnostične informacije na voljo v strukturiranem kliničnem poteku dela. Krvni tlak, dejavniki srčno-žilnega tveganja, zdravstvena anamneza in arterijske meritve lahko skupaj prispevajo k širšemu razumevanju arterijskega zdravja.
To je načelo integrirane arterijske ocene: prehod od izoliranih rezultatov k povezani in klinično smiselni sliki arterijskega zdravja.
Namen ni nadomestiti klinične presoje ali sprejemati odločitev zgolj s pomočjo tehnologije. Namen je pomagati zdravstvenim strokovnjakom povezati objektivne diagnostične informacije, jih razlagati v kontekstu in določiti najustreznejši naslednji korak za bolnika.
Želite raziskati, kako lahko ocena arterijske togosti podpre vaš klinični potek dela?
Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem odgovorili na vprašanja in se pogovorili o možnostih, relevantnih za vaše okolje.
Zahtevajte več informacij
Sorodno branje
O profesorici Rosi Marii Bruno
Profesorica Rosa Maria Bruno je profesorica na Université Paris Cité in vodja enote za klinično farmakologijo v Hôpital Européen Georges Pompidou v Parizu. Njeno delo se osredotoča na hipertenzijo, žilno staranje in klinično uporabo neinvazivne žilne ocene.