We're sorry but mesimedical.com page doesn't work properly without JavaScript enabled. Please enable it to continue.
MESI logo
  1. Domov
  2. sl
  3. povezava med vr ...

Povezava med vrednostmi gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket s smrtnostjo pri bolnikih s KLB


LinkedIn icon Twitter icon Facebook icon

Zdravljenje periferne arterijske bolezni (PAB) je zlasti pri resnejših primerih že samo po sebi zelo zahtevno, pri bolnikih v rizičnih skupinah in s pridruženimi boleznimi pa je to še dražje in bolj zapleteno. Primera takšnih bolezni sta sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen (KLB). Ti se delno prekrivata, saj je sladkorna bolezen pomemben dejavnik tveganja za KLB, pri številnih bolnikih pa se pojavita obe bolezni. Tudi pri pojavu KLB same je natančno in pravočasno odkrivanje PAB težavno, kar vodi do večje smrtnosti zaradi kardiovaskularnih bolezni oziroma drugih vzrokov.

povezava-med-vrednostmi-glezenjskega-indeksa-in-indeksa-palec-nadlaket-s-smrtnostjo-pri-bolnikih-s-klb

V tem blogu boste izvedeli več o:

Kakšne so razlike in podobnosti med merjenjem gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket?

Za diagnosticiranje PAB se uporablja več metod, od različnih vprašalnikov, ki pogosto niso dovolj natančni in zanesljivi, do MR angiografije (123). Meritev gleženjskega indeksa velja za srednje dobro metodo, s katero se v splošni praksi običajno izvajajo presejalna testiranja za PAB. Njene glavne prednosti so nizki stroški, praktičnost in hitrost, če meritev izvajamo z oscilometrično-pletizmografsko napravo, vendar ima tudi določene pomanjkljivosti (4, 56). 

Pri bolnikih z nestisljivimi arterijami je diagnosticiranje z merjenjem gleženjskega indeksa omejeno (7). Kalcifikacija medije arterij je najpogostejša pri osebah s sladkorno boleznijo, revmatoidnim artritisom in seveda ledvičnim popuščanjem (891011). V praksi to pomeni nenavadno visok rezultat meritve gleženjskega indeksa (običajno v območju ≥ 1,30 ali 1,40), saj mora biti tlak v manšeti višji, če želimo doseči kompresijo merjene arterije. K sreči kalcifikacija le redko prizadene arterije v prstih na nogah, zato so te primerne za merjenje krvnega tlaka, vendar se pri tem uporablja drugačna oprema kot pri merjenju gleženjskega indeksa (12).

Ta nova diagnostična metoda se imenuje merjenje indeksa palec-nadlaket. Metoda je podobna merjenju gleženjskega indeksa, vendar se pri meritvah indeksa palec-nadlaket za merjenje krvnega tlaka uporabljajo bistveno manjše tlačne manšete, izračunane številčne vrednosti pa so nižje od vrednosti meritev gleženjskega indeksa (normalna vrednost indeksa palec-nadlaket je običajno ≥ 0,7) (13). Merjenje indeksa palec-nadlaket se podobno kot merjenje gleženjskega indeksa lahko uporablja tudi za diagnosticiranje drugih stanj, ne le PAB. Nizka vrednost indeksa palec-nadlaket je denimo povezana s povečanim tveganjem za ponavljajoče se kardiovaskularne bolezni (KVB) pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in napredovanje diabetične nefropatije pri sladkornih bolnikih tipa 2 (1415). V kombinaciji z merjenjem gleženjskega indeksa se diagnostična vrednost lahko še poveča, zlasti pri bolnikih s KLB.

Kakšna je povezava med rezultati meritev gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket ter smrtnostjo pri bolnikih s KLB?

Merjenje indeksa palec-nadlaket v splošnem priporočajo samo pri bolnikih z zelo visoko vrednostjo gleženjskega indeksa (> 1,4), torej pri osebah z nestisljivimi arterijami (161718). Vendar pa izvajanje meritev indeksa palec-nadlaket samo v teh primerih ne naslavlja težave sočasnega pojava PAB in kalcifikacije medije arterij ter normalnih vrednosti gleženjskega indeksa (19). Pri takšnih bolnikih meritve indeksa palec-nadlaket ali drugih preiskav, razen meritve gleženjskega indeksa, seveda ne opravijo, zato težave ne diagnosticirajo ali pa je diagnoza pozna, posledice pa so zelo neugodne. Ugotovili so, da je razlika med vrednostjo gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket pri teh posameznikih lahko razmeroma velika ter da je ravno ta razlika med obema vrednostma lahko klinično pomembna pri diagnosticiranju.

Dokazovanje te hipoteze je bil tudi cilj ene od prospektivnih kohortnih raziskav (20). Vanjo je bilo vključenih 471 bolnikov s kliničnim sumom za PAB, ki so jim med letoma 1990 in 1994 merili gleženjski indeks in indeks palec-nadlaket, nato pa so izid pri vsakem posamezniku spremljali do leta 2001 (20). Vsem udeležencem, pri katerih je bil prisoten vsaj en dejavnik tveganja za KVB (sladkorna bolezen, hipertenzija, kajenje in visok indeks telesne mase), so merili tako gleženjski indeks kot tudi indeks palec-nadlaket ter raven kreatinina (za oceno delovanja ledvic) (20).

Opozoriti je treba, da je bila hipoteza raziskovalcev večdimenzionalna. Predpostavljali so, da so visoke vrednosti gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket – bolj kot nizke vrednosti – povezane z višjo smrtnostjo zaradi različnih vzrokov, zlasti pri bolnikih z vrednostjo gleženjskega indeksa, nižjo od 0,9. Sumili so tudi, da prisotnost KLB negativno vpliva na to povezavo, saj pri posameznikih s KLB obstaja še posebej velika verjetnost visokih in nizkih vrednosti gleženjskega indeksa. Oblikovanje hipoteze je prav tako temeljilo na izkušnjah iz druge raziskave, ki je pokazala, da je nizka vrednost indeksa palec-nadlaket povezana s povečanim tveganjem za smrtnost pri bolnikih na dializi (20).

Zato ne bi smelo biti presenetljivo, da so rezultati raziskave pokazali statistično pomembne razlike v stopnji smrtnosti med bolniki s KLB in brez te. Diagnoza KLB in izmerjeni vrednosti gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket, višji od njune srednje vrednosti, so bile povezane z 79-odstotnim povečanim tveganjem za smrtnost zaradi različnih vzrokov (neprilagojeni model). Tudi ob prilagoditvi starosti, demografskih in kliničnih značilnosti so raziskovalci ugotovili, da obstaja skoraj 40-odstotno povečano tveganje (20).

Raziskovalci so prav tako odkrili, da so bile vrednosti, višje od srednje vrednosti gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket (in smrtnosti), na splošno izmerjene pri bistveno starejših bolnikih s sladkorno boleznijo in oslabelim delovanjem ledvic. Da bi potrdili klinično uporabnost ugotovitev, pa bi bila potrebna nadaljnja študija vrednosti gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket, izvedena v širšem obsegu in z bolj raznovrstnimi demografskimi vzorci. Kljub temu so predhodne ugotovitve obetavne in bi lahko celo privedle do vključitve meritev gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket v poročila vaskularnih laboratorijev kot še eno pomembno spremenljivko (20).

Ker pri bolnikih s KLB obstaja večja verjetnost pojava tako PAB kot tudi nestisljivih arterij, je treba pri teh izmeriti gleženjski indeks in indeks palec-nadlaket, ne glede na to, ali je bolnikova vrednost gleženjskega indeksa normalna. Visoka vrednost gleženjskega indeksa in indeksa palec-nadlaket je verjetno prav tako povezana z višjo smrtnostjo zaradi različnih vzrokov pri bolnikih s KLB.