Izboljšanje učinkovitosti presejalnega testiranja z merjenjem gleženjskega indeksa z uporabo avtomatizirane inovativne tehnologije

Periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB), ki je kronična progresivna bolezen, je povezana s številnimi dejavniki tveganja, kot so visoka starost, narodnost, genetika, kajenje/uživanje tobaka in določene bolezni, med drugim diabetes, hipertenzija, dislipidemija, hiperhomocisteinemija in kronična odpoved ledvic.

PAOB je zelo razširjena, saj zaradi te bolezni v ZDA trpi približno 29 % oseb, starih 50 let ali več (ki uživajo tobak ali imajo anamnezo sladkorne bolezni) [1].

Merjenje gleženjskega indeksa je neinvaziven vaskularni presejalni test, ki se izračuna z deljenjem najvišjega sistoličnega tlaka v gležnju z najvišjim sistoličnim tlakom v roki [1, 2, 3]. Test je zelo občutljiv, specifičen in natančen ter se pogosto uporablja za začetno diagnozo PAOB.

Tradicionalno se merjenje gleženjskega indeksa uporablja kot začetni presejalni test za odkrivanje periferne arterijske okluzivne bolezni, ki se standardno izvaja z Dopplerjevo metodo. Za izvajanje standardne Dopplerjeve metode sta potrebni Dopplerjeva naprava za zaznavanje signalov v arterijah in zaporedno merjenje sistoličnega krvnega tlaka v štirih okončinah. Postopek je dolgotrajen, zahteva pa tudi usposobljeno osebje, kar je njegova velika pomanjkljivost. V iskanju preprostejše, hitrejše in učinkovitejše alternative zdravniki zdaj uporabljajo novo diagnostično tehnologijo, ki temelji na oscilometriji in pletizmografiji, in sicer gre za napravo za avtomatizirano merjenje krvnega tlaka, ki teoretično zmanjšuje pristranskost opazovalca in ne zahteva posebnega usposabljanja [5].

Številne raziskave, vključno z nedavno raziskavo, ki je bila izvedena in objavljena v akademskem časopisu European Journal of Vascular & Endovascular Surgery, so ugotovile, da je merjenje gleženjskega indeksa z avtomatizirano napravo v primerjavi s standardno Dopplerjevo metodo natančnejše in zanesljivejše. V raziskavo je bilo vključenih 118 bolnikov s sumom na PAOB ali z visokim z tveganjem za razvoj bolezni, gleženjski indeks pa sta z Dopplerjevo in oscilometrično metodo merila dva opazovalca zaradi zagotavljanja ponovljivosti vrednotenja enega opazovalca in različnih opazovalcev. Rezultati meritev gleženjskega indeksa z Dopplerjevo metodo so se uporabili kot referenca, raziskava pa je pokazala, da so bile pri merjenju gleženjskega indeksa z oscilometrično metodo vrednosti za občutljivost, specifičnost in natančnost ter pozitivne in negativne napovedne vrednosti zelo visoke, in sicer 89,1 %, 94,4 %, 94,1 %, 91,8 % oziroma 92,4 %. Raziskava je pokazala tudi veliko ujemanje in odlično ponovljivost vrednotenja enega opazovalca, kar se je ocenilo s koeficientom intraklasne korelacije (intraclass correlation coefficient – ICC) [5].

Sklepna ugotovitev raziskave je, da so avtomatizirane naprave odlična diagnostična metoda za izvajanje presejalnega testiranja za PAOB in so zato priporočljive za uporabo v osnovnem zdravstvu, kjer je potrebno hitro, učinkovito in zanesljivo merjenje gleženjskega indeksa.

Prizadevanje za zgodnje diagnosticiranje Periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB)

Periferna arterijska okluzivna bolezen (PAOB), ki je kronična progresivna bolezen, je manifestacija sistemske ateroskleroze, za katero so značilni sprožilci, kot so visoka starost, narodnost, genetika, kajenje/uživanje tobaka in nekatere druge bolezni. PAOB pogosto povzroči visoko tveganje za smrtnost zaradi kardiovaskularnih težav, funkcionalne okvare in slabšo kakovost življenja bolnikov. Pri bolnikih s PAOB v splošnem obstaja od pet- do šestkrat večje tveganje za smrtnost zaradi kardiovaskularnih težav v primerjavi z bolniki s katerim koli drugim aterosklerotičnim vzrokom [7].

Čeprav so podatki o razširjenosti bolezni omejeni, naj bi se glede na ugotovitve raziskave v ZDA PAOB razvila pri več kot 29 % oseb, starih 50 let ali več (z anamnezo uživanja tobaka ali sladkorne bolezni). Druga nedavna raziskava prebivalstva na Švedskem je pokazala približno 18-odstotno razširjenost PAOB [1].

Zgodnja diagnoza bolezni omogoča učinkovito zdravljenje in proaktivne spremembe življenjskega sloga, kar izboljša prognozo, zato bi se zgodnje ocenjevanje stanja bolnikov moralo osredotočati na presejalna testiranja za sprožilce in dejavnike tveganja pri asimptomatskih bolnikih in bolnikih z neznačilnimi simptomi [7].

Približno 40 % bolnikov s PAOB je asimptomatskih in nima simptomov v nogah kljub vrednosti gleženjskega indeksa < 0,90 ali pomanjkanju utripa. 50 % bolnikov ima neznačilne simptome, zgolj približno 10 % bolnikov pa ima značilne simptome, kot je intermitentna klavdikacija. Klavdikacija ostane stabilna pri približno 70-80 % bolnikov, pri približno 10–20 % se poslabša in pri okoli 1–2 % napreduje v akutno ishemijo okončin [7].

Kaj je gleženjski indeks (GI)?

Merjenje gleženjskega indeksa je neinvaziven vaskularni presejalni test za zaznavanje periferne arterijske bolezni (PAB) v večjih žilah, ki ga izvajajo medicinske sestre, zdravniki, kirurgi in podiatri. Namen testa je potrditev diagnoze vaskularne bolezni z objektivnim indikatorjem arterijske perfuzije v spodnjo okončino [1, 2].

Test se izvaja z napravo za merjenje sistoličnega krvnega tlaka z napihljivo manšeto, ki se namesti na nadlaket in gleženj. Oprema za merjenje sistoličnega krvnega tlaka je lahko ročna ali digitalna z avtomatskimi elektronskimi odčitki. Vrednost ali razmerje gleženjskega indeksa dobimo tako, da sistolični krvni tlak v gležnju delimo z odčitkom na roki. Normalne vrednosti gleženjskega indeksa za odrasle so med 0,90 in 1,40, medtem ko vrednosti < 0,9 kažejo na prisotnost PAB. Zelo nizki odčitki (< 0,5) nakazujejo hudo obliko bolezni ter možnost razvoja razjed in gangrene v prihodnje [2].

Najbolj razširjena metoda za merjenje gleženjskega indeksa je Dopplerjeva metoda, pri kateri se sistolični krvni tlak beleži z Dopplerjevim instrumentom z neprekinjenem valom v vrednosti 5 ali 10 MHz. Tradicionalno se merjenje gleženjskega indeksa uporablja kot začetni presejalni test za odkrivanje periferne arterijske okluzivne bolezni, ki se standardno izvaja z Dopplerjevo metodo [1, 3, 5].

Merjenje gleženjskega indeksa (GI) z avtomatizirano inovativno digitalno tehnologijo

Dopplerjeva metoda je dobro uveljavljen standard in zagotavlja visoko diagnostično natančnost pri merjenju gleženjskega indeksa, vendar ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Postopek je dolgotrajen in izvajati ga mora usposobljeno osebje, kar preprečuje njegovo pogostejšo uporabo v osnovnem zdravstvu. Leta 2012 je Ameriško združenje za srčne bolezni (American Heart Association – AHA) poudarilo potrebo po preprostejši in učinkovitejši alternativni metodi merjenja gleženjskega indeksa.

Alternativne avtomatizirane medicinske naprave postajajo vse bolj priljubljene in vzbujajo vse več pozornosti, saj omogočajo veliko preprostejše in učinkovitejše merjenje ter ne zahtevajo posebnega usposabljanja. Številne raziskave so potrdile, da oscilometrična metoda v primerjavi z Dopplerjevo metodo omogoča večjo natančnost in občutljivost, zaradi svojih prednosti pa so avtomatizirane naprave za merjenje gleženjskega indeksa na voljo že po vsem svetu [5].

Natančnost in zanesljivost merjenja gleženjskega indeksa z avtomatizirano napravo z več manšetami (MESI mTABLET) v primerjavi z Dopplerjevo metodo [5].

Namen:

Nedavna raziskava, ki je bila izvedena in objavljena v akademskem časopisu European Journal of Vascular & Endovascular Surgery, je ugotovila, da je merjenje gleženjskega indeksa z avtomatizirano napravo v primerjavi s standardno Dopplerjevo metodo natančnejše in zanesljivejše.

Materiali in metode:

V raziskavo je bilo vključenih 118 bolnikov s sumom na PAOB ali z visokim z tveganjem za razvoj bolezni zaradi dveh ali več dejavnikov tveganja za kardiovaskularne bolezni. Moški, vključeni v raziskavo, so bili starejši od 60 let, ženske pa so bile starejše od 65 let.

Meritve gleženjskega indeksa sta z Dopplerjevo metodo in avtomatizirano napravo izvajala dva opazovalca zaradi zagotavljanja ponovljivosti vrednotenja enega opazovalca in različnih opazovalcev. V raziskavi so upoštevali meritvene protokole, ki jih je določila AHA.

Normalnost porazdelitve se je preizkusila s Shapiro-Wilkovim testom, povprečne vrednosti gleženjskega indeksa z Dopplerjevo in oscilometrično metodo pa so raziskovalci primerjali s parnim Studentovim t-testom. Diagnostične zmogljivosti, vključno z občutljivostjo, natančnostjo, specifičnostjo, pozitivnimi in negativnimi vrednostmi za posamezno metodo za zaznavanje nizkega gleženjskega indeksa (≤ 0,90), so se ocenile s Cohenovim koeficientom kappa. Merilna variabilnost vrednotenja enega opazovalca in različnih opazovalcev se je najprej ocenila s koeficientom intraklasne korelacije (ICC) za vsako metodo. Druga analiza ponovljivosti vrednotenja enega opazovalca in različnih opazovalcev se je izvedla z metodo Bland-Altman.

Rezultati:

Rezultati meritev gleženjskega indeksa z Dopplerjevo metodo so se uporabili kot referenca, raziskava pa je pokazala, da so bile pri merjenju gleženjskega indeksa z avtomatizirano napravo vrednosti za občutljivost, specifičnost in natančnost ter pozitivne in negativne napovedne vrednosti zelo visoke, in sicer 89,1 %, 94,4 %, 94,1 %, 91,8 % oziroma 92,4 %. Natančnost (pravilna razvrstitev bolnikov z oscilometrično metodo v primerjavi z Dopplerjevo metodo) pri prvi meritvi opazovalca 1 je bila 94,1-odstotna, pri opazovalcu 2 92-odstotna, pri drugi meritvi opazovalca 1 pa 90,3-odstotna. Raziskava je pokazala tudi veliko ujemanje med metodama (koeficient kappa: 0,80–0,88 z dvema opazovalcema) in odlično ponovljivost vrednotenja enega opazovalca, kar se je ocenilo s koeficientom intraklasne korelacije (ICC: 0,94 s 95 % CI 0,91–0,96).

Sklepna ugotovitev raziskave je, da so takšne avtomatizirane naprave odlična diagnostična metoda za zaznavanje PAOB in so zato priporočljive za uporabo v osnovnem zdravstvu, kjer je potrebno hitro, učinkovito in zanesljivo presejalno testiranje.

Novejše avtomatizirane naprave

Na voljo so različni napredni primeri novejših inovativnih merilnih naprav in eden od njih je sistem MESI mTABLET. Celovit diagnostični sistem MESI mTABLET združuje vrhunske diagnostične module, kartoteke bolnikov in zdravstvene aplikacije v enem sistemu [10]. Sistem vključuje avtomatizirano brezžično merjenje gleženjskega indeksa s tehnologijo 3CUFF™, ki omogoča sočasne meritve tlaka na nadlahti in gležnjih, in algoritem PADsense™ za zaznavanje hude oblike periferne arterijske bolezni.

Vse meritve in podatki o bolnikih se samodejno shranjujejo in sinhronizirajo v vgrajeno elektronsko zdravstveno kartoteko – MESI mRECORDS, do katere lahko preprosto in varno dostopate s tablico MESI mTABLET in katero koli drugo napravo, ki omogoča uporabo spleta [11]. Ta neinvazivna naprava med merjenjem gleženjskega indeksa ustvarja diagnostične informacije z analizo oblike pulznega vala in tehnologijo za ocenjevanje vaskularnega stanja. Uporaba se lahko razširi z dodatnimi aplikacijami, ki merijo hitrost pulznega vala, povprečni krvni tlak itd. Zmogljivost naprave za ocenjevanje stanja bolnikov se močno ujema s klasično Dopplerjevo meritvijo [12].

Poleg tega se naprava ponaša z nekaj edinstvenimi značilnostmi:

• Objektivni rezultati, pridobljeni z diagnostičnimi meritvami, triažo, mnenji specialistov, posveti in drugimi podatki, ki omogočajo progresivno analitiko.
• Nenehne nadgradnje z dodatnimi diagnostičnimi orodji in medicinskimi aplikacijami, ki izboljšajo funkcionalnost.
• Dosledni formati za boljšo komunikacijo, preprečevanje neskladja pri poročanju ter skrajšanje časa diagnostike in zdravljenja [15].

Sklepne misli

PAOB je zelo razširjena bolezen, ki ima podobno stopnjo obolevnosti in smrtnosti kot koronarna arterijska bolezen, vendar ni tako natančno raziskana in je posledično tudi manj zdravljena. Obstoječa Dopplerjeva metoda, ki se uporablja za merjenje gleženjskega indeksa, je sicer učinkovita, vendar je njena uporaba v osnovnem zdravstvu omejena, kar otežuje diagnosticiranje in zdravljenje bolezni.

Te omejitve obstoječih metod poudarjajo skrito potrebo po razvoju novih neinvazivnih in učinkovitih diagnostičnih metod. Novo razvijajoča se avtomatizirana pletizmografska tehnologija je izkazala velik potencial pri izpolnjevanju potreb po preprostem, stroškovno učinkovitem, natančnem in pravočasnem diagnosticiranju PAOB. S stalnimi prebojnimi inovacijami bo ta vrsta tehnologije zagotovo izboljšala diagnosticiranje in prognozo bolnikov s PAOB.